Metodološka struktura članka
Naslov, izvleček in ključne besede
naj bodo v slovenščini in angleščini. Naslov naj bo skladen z vsebino
članka in dolg največ 120 znakov. Oblikovan naj bo tako, da je iz njega
razviden uporabljeni raziskovalni dizajn. Če naslovu sledi podnaslov, naj
bosta ločena s podpičjem. Navedenih naj bo od tri do šest ključnih besed,
ki natančneje opredeljujejo vsebino članka in ne nastopajo v naslovu.
Izvleček naj bo strukturiran, vsebuje naj 150–220 besed. Napisan naj bo v
tretji osebi. V izvlečku se ne citira. Strukturirani izvleček naj vsebuje naslednje strukturne
dele:
Uvod
(Introduction): Navesti je treba ključna spoznanja dosedanjih raziskav,
opis raziskovalnega problema, namen raziskave, v katerem so opredeljene
ključne spremenljivke raziskave.
Metode
(Methods): Navesti je treba uporabljeni raziskovalni dizajn, opisati glavne
značilnosti vzorca, instrument raziskave, zanesljivost instrumenta, kje,
kako in kdaj so se zbirali podatki in s katerimi metodami so bili obdelani
in analizirani.
Rezultati
(Results): Opisati je treba najpomembnejše rezultate raziskave, ki
odgovarjajo na raziskovalni problem in namen raziskave. Pri kvantitativnih
raziskavah je treba navesti vrednost rezultata in raven statistične
značilnosti.
Diskusija in zaključek
(Discussion and conclusion): Razpravljati je treba o ugotovitvah raziskave,
navesti se smejo le zaključki, ki izhajajo iz podatkov, pridobljenih pri
raziskavi. Navesti je treba tudi uporabnost ugotovitev in izpostaviti pomen
nadaljnjih raziskav za boljše razumevanje raziskovalnega problema.
Enakovredno je treba navesti tako pozitivne kot tudi negativne ugotovitve.
Struktura izvirnega znanstvenega članka (1.01)
Izvirni znanstveni članek je samo prva objava originalnih raziskovalnih rezultatov v takšni obliki, da se raziskava lahko ponovi ter ugotovitve preverijo. Revija objavlja znanstvene raziskave, za katere zbrani podatki niso starejši od pet let ob objavi članka v reviji.
Uvod: V uvodu opredelimo raziskovalni problem, in sicer v kontekstu znanja in znanstvenih dokazov, v katerem smo ga razvili. Pregled obstoječe znanstvene literature mora utemeljiti potrebo po naši raziskavi in je osnova za oblikovanje namena in ciljev raziskave, raziskovalnih vprašanj oz. hipotez in izbranega dizajna raziskave. Uporabimo znanstvena spoznanja in koncepte aktualnih mednarodnih in domačih raziskav, ki so objavljena kot primarni vir in niso starejša od deset oziroma pet let. Obvezno je citiranje in povzemanje spoznanj raziskav in ne mnenj avtorjev. Na koncu opredelimo namen in cilje raziskave. Priporočamo zapis raziskovalnih vprašanj (kvalitativna raziskava) oz. hipotez (kvantitativna raziskava).
Metode
: V uvodu metod navedemo izbrano raziskovalno paradigmo (kvantitativna,
kvalitativna) in uporabljeni dizajn izbrane paradigme. Podpoglavja metod
so: opis instrumenta, opis vzorca, opis poteka raziskave in opis obdelave
podatkov. Pri opisu instrumenta navedemo: opis sestave instrumenta, kako
smo oblikovali instrument, spremenljivke v instrumentu, merske značilnosti
(veljavnost, zanesljivost, objektivnost, občutljivost). Navedemo avtorje,
po katerih smo instrument povzeli, ali navedemo literaturo, po kateri smo
ga razvili. Pri kvalitativni raziskavi opišemo tehniko zbiranja podatkov,
izhodiščna vprašanja, morebitno strukturo poteka zbiranja podatkov,
kriterije veljavnosti in zanesljivosti tehnike zbiranja podatkov. Pri opisu
vzorca navedemo: opis populacije, iz katere smo oblikovali vzorec, vrsto
vzorca, kolikšen je bil odziv vključenih v raziskavo, opis vzorca po
demografskih podatkih (spol, izobrazba, delovna doba, delovno mesto ipd.).
Pri kvalitativni raziskavi opredelimo še možnosti vključitve in izbrani
način vključitve v raziskavo, vrsto vzorca, velikost vzorca in pojasnimo
zasičenost vzorca. Pri opisu poteka raziskave in obdelave podatkov navedemo
etična dovoljenja za izvedbo raziskave, dovoljenja za izvedbo raziskave v
organizaciji, predstavimo potek izvedbe raziskave, zagotovila za anonimnost
vključenih ter prostovoljnost pri vključitvi v raziskavo, navedeno obdobje,
kraj in način zbiranja podatkov, uporabljene metode analize podatkov, pri
slednjem natančno navedemo statistične metode, program in verzijo programa
statistične obdelave, meje statistične značilnosti. Pri kvalitativni
raziskavi natančno opišemo celoten potek raziskave, način zapisovanja,
zbiranja podatkov, število izvedb (opazovanj, intervjujev ipd.), trajanje
izvedb, sekvence, transkripcijo podatkov, korake analize obdelave, tehnike
obdelave in interpretacije podatkov ter receptivnost raziskovalca.
Rezultati
: Rezultate prikažemo besedno oz. v tabelah in slikah ter pazimo, da
izberemo le en prikaz za posamezen rezultat in da se vsebina ne podvaja. V
razlagi rezultatov se osredotočamo na statistično značilne rezultate in
tiste, ki so nas presenetili. Rezultate prikazujemo glede na stopnjo
zahtevnosti statistične obdelave. Pri prikazu rezultatov v tabelah in
slikah je za vse uporabljene kratice potrebna pojasnitev v legendi pod
tabelo ali sliko. Rezultate prikažemo po postavljenih spremenljivkah,
odgovorimo na raziskovalna vprašanja oz. hipoteze. Pri kvalitativnih
raziskavah prikažemo potek oblikovanja kod in kategorij, za vsako kodo
predstavimo eno do dve reprezentativni izjavi vključenih v raziskavo, ki
najbolje predstavita oblikovano kodo. Naredimo shematični prikaz dobljenih
kod in iz njih razvitih kategorij ter sodbo.
Diskusija
: V diskusiji ugotovitve raziskave navajamo na besedni način (številčnih
rezultatov ne navajamo). Nizamo jih po posameznih spremenljivkah in z
vidika postavljenih raziskovalnih vprašanj oz. hipotez, ki jih ne
ponavljamo, temveč nanje besedno odgovarjamo. Rezultate v razpravi
pojasnimo z vidika razumevanja, kaj lahko iz njih razberemo, razumemo in
kako je to primerljivo z rezultati drugih raziskav in kaj to pomeni za
uporabnost naše raziskave. Pri tem smo odgovorni in etični ter rezultate
pojasnjujemo z vidika spoznanj naše raziskave in z vidika spoznanj, ki so
preverljiva, splošno znana in primerljiva z vidika drugih raziskav. Pazimo
na posploševanje rezultatov in se pri tem zavedamo omejitev raziskave z
vidika instrumenta, vzorca in poteka raziskave. Upoštevamo načelo
preverljivosti in primerljivosti. Oblikujemo rdečo nit razprave kot
smiselne celote, komentiramo pričakovana in nepričakovana spoznanja
raziskave. Na koncu razprave navedemo priporočila, ki so plod naše
raziskave, in področja, ki jih nismo raziskali, pa bi jih bilo treba, ali
pa smo jih, vendar naši rezultati ne dajejo ustreznih pojasnil. Navedemo
omejitve raziskave.
Zaključek: Na kratko povzamemo ključne ugotovitve izvedene raziskave, povzamemo
predloge za prakso, predlagamo možnosti nadaljnjega raziskovanja
obravnavanega problema. V zaključku ne citiramo ali povzemamo. Članek naj
se zaključi s seznamom literature, ki je bila citirana ali povzeta v
članku.
Struktura preglednega znanstvenega članka (1.02)
V kategorijo preglednih znanstvenih raziskav sodijo: sistematični pregled
literature, pregled literature, analiza koncepta, razpravni članek (v
nadaljevanju pregledni znanstveni članek). Revija objavlja pregledne
znanstvene raziskave, za katere je bilo zbiranje podatkov končano največ
tri leta pred objavo članka v reviji. Pregledni znanstveni članek je
pregled najnovejših raziskav o določenem predmetnem področju z namenom
povzemati, analizirati, evalvirati ali sintetizirati informacije, ki so že
bile publicirane. V preglednem znanstvenem članku znanstvena spoznanja niso
le navedena, ampak tudi razložena, interpretirana, analizirana, kritično
ovrednotena in predstavljena na znanstvenoraziskovalen način. Na osnovi
kvantitativne obdelave podatkov predhodnih raziskav (metaanaliza) ali
kvalitativne sinteze (metasinteza) rezultatov predhodnih raziskav prinaša
nova spoznanja in koncepte za nadaljnje raziskovalno delo. Struktura
preglednega znanstvenega članka je enaka kot pri izvirnem znanstvenem
članku.
V uvodu predstavimo znanstveno, konceptualno ali
teoretično izhodišče kot vodilo pregleda literature. Končamo z
utemeljitvijo, zakaj je pregled potreben, zapišemo namen, cilje in
raziskovalno vprašanje.
V metodah natančno opišemo uporabljeni raziskovalni dizajn
pregleda literature. Podpoglavja metod so: metode pregleda, rezultati
pregleda, ocena kakovosti pregleda in opis obdelave podatkov. Metode
pregleda vključujejo razvoj, testiranje in izbor iskalne strategije,
vključitvene in izključitvene kriterije za uvrstitev v pregled, raziskane
podatkovne baze, časovno obdobje iskanja objav, vrste objav z vidika
hierarhije dokazov, ključne besede, jezik pregledanih objav. Rezultati
pregleda vključujejo število dobljenih zadetkov, število pregledanih
raziskav, število vključenih raziskav in število izključenih raziskav.
Uporabimo diagram poteka raziskave skozi faze pregleda, pri izdelavi si
pomagamo z mednarodnimi standardi za prikaz rezultatov pregleda literature
(npr. PRISMA-Preferred Reporting Items for Systematic Review and
Meta-Analysis). Ocena kakovosti pregleda in opis obdelave podatkov
vključuje oceno uporabljene iskalne strategije in kriterijev za dokončni
nabor uporabljenih zadetkov, kakovost vključenih raziskav z vidika
hierarhije dokazov ter način obdelave podatkov.
Rezultate
prikažemo tabelarično kot analizo kakovosti vključenih raziskav. Tabela naj
vključuje avtorje raziskave, leto objave raziskave, državo, kjer je bila
raziskava izvedena, namen raziskave, raziskovalni dizajn, proučevane
spremenljivke, instrument, velikost vzorca, ključne ugotovitve idr. Jasno
naj bo razvidno, katere vrste raziskav glede na hierarhijo dokazov so
vključene v pregled literature. Rezultate prikažemo besedno, v tabelah in
slikah, navedemo ključna spoznanja glede na raziskovalni dizajn. Pri
kvalitativni sintezi uporabimo kode in kategorije kot rezultat pregleda
kvalitativne sinteze. Pri kvantitativni analizi opišemo uporabljene
statistične metode obdelave podatkov iz vključenih znanstvenih del. V
diskusiji v prvem delu odgovorimo na raziskovalno vprašanje, nato
komentiramo ugotovitve pregleda literature, kakovost vključenih raziskav,
svoje ugotovitve primerjamo z rezultati drugih primerljivih raziskav,
razvijemo nova spoznanja, ki jih je doprinesel pregled literature, njihovo
teoretično, znanstveno in praktično uporabnost, navedemo omejitve
raziskave, uporabnost v praksi in priložnosti za nadaljnje raziskovanje.
V zaključku poudarimo doprinos izvedenega pregleda,
opozorimo na morebitne pomanjkljivosti v splošno uveljavljenjem znanju in
razumevanju, izpostavimo pomen bodočih raziskav, uporabnost pridobljenih
spoznanj in priporočila za prakso, raziskovanje, izobraževanje, menedžment,
pri čemer upoštevamo omejitve raziskave. Izpostavimo teoretični koncept, ki
bi lahko usmerjal raziskovalce v prihodnosti. V zaključku ne citiramo ali
povzemamo.
Struktura strokovnega članka (1.04)
Strokovni članek je predstavitev že znanega, s poudarkom na uporabnosti rezultatov
izvirnih raziskav in širjenju znanja. Struktura strokovnega članka je enaka strukturi
izvirnega znanstvenega članka, v kolikor gre za pregled literature pa strukturi
preglednega znanstvenega članka. V njem predstavljamo raziskave, ki obogatijo že
obstoječe vedenje o strokovnem problemu, pri čemer pa nismo usmerjeni v podajanje
novega znanja in znanstvenih dokazov, temveč v uporabnost rezultatov za izboljšave
v strokovnem delu.
|